Klub prijateljev IMV je Muzej IMV odprl pred enajstimi leti in bi ga prenovljenega skupaj z zbirko rad predal javni inštituciji – Priložnost za prenovo se je odprla z energetsko sanacijo – Povezava tudi z načrtovanim univerzitetnim kampusom

NOVO MESTO – Klub prijateljev IMV je nekoliko nenavaden klub. Združuje nekdanje zaposlene v novomeški Industriji motornih vozil, tovarni oziroma podjetju, ki je konec osemdesetih let minulega stoletja razpadla na Revoz, TPV, Adrio Mobil in več manjših tovarn, ki so proizvajale sestavne dele za avtomobile in prikolice. Letos klub praznuje dvajsetletnico delovanja, ki jo namerava zaznamovati z odprtjem obnovljene zbirke Muzeja IMV v prenovljeni zgradbi v Drgančevju.

Muzej IMV je klub pred enajstimi leti odprl v nekdanjem vojaškem skladišču v Drgančevju. Zgradba, ki so jo prijatelji IMV tedaj dobili v brezplačen najem od novomeške občine, sicer ni bila najbolj primerna za muzejsko zbirko, v kateri so se začela zbirati restavrirana vozila, ki so jih v svoji zgodovini proizvajali v IMV in njenih naslednicah, predvsem v Revozu, Adrii in TPV, saj stavba ni bila ogrevana in je bila že tedaj precej dotrajana. Kljub temu je muzej, posvečen zgodovini avtomobilske industrije na Dolenjskem zaživel ter letno sprejel blizu pet tisoč obiskovalcev, med katerimi so bili tako člani različnih društev ljubiteljev starodobnikov, gasilci in šolarji kot tudi tuji poslovni partnerji podjetij, ki so nastala iz IMV.

Franc ŠtuparV Klubu prijateljev IMV so si že več let prizadevali za obnovo stavbe, v kateri je bil muzej, vendar sami denarja zanjo le z vstopninami, članarino in donacijami nebi mogli zbrati. »Želeli smo, da bi Muzej IMV ostal na tem mestu, v Drgančevju, kjer je sicer predvidena gradnja univerzitetnega kampusa, saj menimo, da bi se ti dve dejavnosti dobro dopolnjevali. Študentje bi se v muzeju seznanili tako z razvojem avtomobilske industrije v Novem mestu kot tudi s tehnologijo in tehnološkimi postopki iz določenega časa, vendar v stavbi, v kakršni je bil muzej do sedaj, to ne bi šlo. Priložnost za obnovo je bila energetska sanacija objekta, ki ga prek ustreznih razpisov sofinancira tudi Evropska unija. Ko smo z občino, ki je lastnica stavbe, uspeli na razpisu, se je prenova lahko začela. Načrtovali smo, da bomo lahko že decembra v stavbo lahko vrnili vse razstavne eksponate, ki jih imamo zdaj umaknjene v nekdanjem skladišču rezervni delov v Revozu, a se je prenova zaradi pomanjkanja določenih materialov zavlekla. Februarja so dela končno stekla, tako da upamo, da bodo končana nekje maja, vrata muzeja pa bi radi znova odprli najpozneje septembra,« o prenovi pove Franc Štupar, ki je predsedovanje Klubu prijateljev IMV od prvega predsednika Boža Kočevarja prevzel pred desetimi leti.

Za oblikovno podobo prenovljene stavbe Muzeja IMV je že pred leti brezplačno poskrbel novomeški arhitekt Bojan Košmerl, novo postavitev zbirke pa pripravlja oblikovalec Georg Gedl, ki je oblikoval večino Adriinih prikolic in avtodomov, pa tudi BMW-je in audije. V prostoru, kjer je bila več let razstava, posvečena Martinu Severju, očetu prvega slovenskega kombija, Gedl načrtuje razstavo o zgodovini proizvodnje prikolic v Novem mestu, ki naj bi jo odprli že pred dvema letoma, ko je od začetka novomeške proizvodnje prikolic minilo petinpetdeset let, vendar sta vmes posegli epidemija in prenova, zaradi katere so postavitev razstave prestavili na letos. Prenova, ki jo neposredno financira Mestna občina Novo mesto, bo, če ne bo prišlo še do kakšnih nepredvidenih stroškov, stala okoli 450.000 evrov, del tega denarja (do 49 odstotkov upravičenih stroškov) pa bo občina dobila iz evropskih skladov.

Muzeja IMV klub sam ne bi mogel ne postaviti ne vzdrževati, zato se je pri tem že pred leti povezal z več partnerji, med katerimi so tako podjetja Revoz, Adria in TPV ter Mestna občina Novo mesto kot tudi Dolenjski muzej in Tehniški muzej Slovenije, ki bdita tudi nad strokovno platjo zbiranja in vzdrževanja muzejskega gradiva, ter Šolski center Novo mesto, v čigar delavnicah skrbijo za restavriranje vozil, namenjenih zbirki.

»Naša želja je, da bi muzejsko zbirko oziroma Muzej IMV predali Dolenjskemu muzeju, s katerim že sedaj dobro sodelujemo. Taka je tudi njihova želja, a vse je odvisno od denarja, ki bi ga morala v tem primeru za vzdrževanje objekta in zaposlenega strokovnega sodelavca najverjetneje zagotoviti država, a denarja za to na Ministrstvu za kulturo ni,« o možnostih da bi skrb za muzej, ki je zdaj na plečih klubskih prostovoljcev, prenesli na eno izmed uradnih inštitucij, razmišlja Franc Štupar.

I. Vidmar

Oglejte si članek Dolenjskega lista