Vabljeni k branju prispevka avtorja Matevža Šlabnika zaposlenega v Tehniškem muzeju Slovenije

Originalni članek objavljen lahko preberete na povezavi: https://www.rtvslo.si/kultura/doma-v-muzeju/prikolica-adria-iz-pocitniskega-kampa-v-tehniski-muzej/751186  

Kakšna sporočila nosi počitniška prikolica IMV Adria Caravan 305 Turist, ki je del zbirke Tehniškega muzeja Slovenije?

Človek od nekdaj sanja o svobodi. Sprva je občutek svobode človeku dalo kolo, nato moped in končno osebni avtomobil. Potem je prišla bivalna prikolica in motorizirani svobodi dodala še komponento mobilnega udobja domačega stanovanja.

Ljudje so lahko svojo hiško na kolesih odpeljali s seboj na dopust k morju, ob jezera, v gore. Pred natanko šestimi desetletji so tovrstno obliko svobode začeli zagotavljati tudi pri Industriji motornih vozil Novo mesto. Leta 1965 so bili položeni temelji za serijsko proizvodnjo počitniških prikolic – rojena je bila Adria Caravan. Bogati dediščini domače industrije vozil se v Tehniškem muzeju Slovenije poklanjamo s prav posebnim eksponatom in s prihajajočo občasno razstavo v Bistri pri Vrhniki.

Na Dolenjskem se razvija industrija motornih vozil

Obdobje po koncu druge svetovne vojne sta zaznamovala povojna obnova in oblikovanje temeljev novega gospodarstva po načelih policentričnega industrijskega razvoja. Cilj povojnih jugoslovanskih oblasti je bila pospešena preobrazba družbe iz agrarne v industrijsko, ki se je v praksi začela uresničevati z umeščanjem proizvodnih obratov v prej ponekod povsem agrarna okolja. Na Dolenjskem so bili prvi koraki za vzpostavitev industrije vozil storjeni z ustanovitvijo podjetja Motomontaža, ki ji je uspelo v 50. letih prejšnjega stoletja pod vodstvom Franja Bulca skleniti licenčno pogodbo z nemškim proizvajalcem vozil DKW. Začetnemu licenčnemu proizvodnemu programu so že leta 1958 po načrtih inženirja Martina Severja dodali lasten izdelek – prvo jugoslovansko kombinirano vozilo.

Za bliskovito rast tovrstne industrije v jugovzhodni Sloveniji je bila ključna združitev Motomontaže in Agroservisa leta 1959 in to je pod imenom Industrija motornih vozil Novo mesto (IMV) in vodstvom prvega direktorja Jurija Levičnika v naslednjih letih zrastlo v pravega industrijskega velikana. Novomeški IMV je ob koprskem Tomosu in mariborskem Tamu postopoma postal najvidnejši predstavnik domače industrije vozil. Na vrhuncu je podjetje zaposlovalo okrog 6000 ljudi in z raznovrstnim proizvodnim programom vozil oskrbovalo tako domače kot tudi tuje trge. K zavidljivim izvoznim uspehom novomeškega IMV-ja pa je ključno prispevalo čisto posebno vozilo – počitniška prikolica, ki je bila javnosti prvič predstavljena leta 1965.

Najprej pri Opremalesu, nato v IMV

Zgodba o snovanju prvih bivalnih prikolic na naših tleh sega že v leto 1960, ko je vodja mizarskega podjetja Opremales Miloš Jevšček za lastne potrebe izdelal prvo bivalno priklopno vozilo. V naslednjih letih so v Gotni vasi izdelali nekaj manjših serij prikolic JEMI, ki so se izkazale zanimive zlasti za zahodne trge, kjer je bil karavaning že uveljavljen način preživljanja dopustov. Jevšček je svoje izdelke z veseljem pokazal javnosti in stojnico Opremalesa je bilo leta 1965 tako opaziti na razstaviščnih prostorih zagrebškega Velesejma, kjer so se mudili tudi predstavniki novomeškega IMV-ja.

Ideja o industrijski izdelavi komercialno zanimivega izdelka z velikim izvoznim potencialom je bila za direktorja Levičnika preveč mamljiva, da bi jo izpustil. Težavo vseh avtomobilskih proizvajalcev v tedanji Jugoslaviji so namreč predstavljale strogo omejene devizne kvote, od katerih pa so bile tovarne zaradi nabavljanja sestavnih delov vozil v tujini življenjsko odvisne. Podjetja so se bila primorana znajti po svoje. Novomeščani so se odločili za drzno, a kot se je izkazalo, učinkovito potezo. Zamislili so si množično proizvodnjo prvovrstnega potrošniškega izdelka svojega časa, počitniške prikolice. Naloga izdelave prototipa, ki je dobil ime Adria 375, je bila zaupana preizkušenemu konstruktorju Martinu Severju.

Inženirjeva pot na sever

Inženir Sever se je spomladi leta 1965 res lotil intenzivnih priprav, pri čemer so mu prav prišle Jevščkove izkušnje izdelave prikolic in lastno znanje s področja proizvodnje dostavnih vozil pri IMV-ju. Zgodba o izdelavi in predstavitvi prototipa prve IMV-prikolice Adria 375 bi bila lahko brez težav podlaga za kak filmski scenarij. Po eni od različic so pri IMV-ju navezali stike s švedskim prodajalcem Karlom Wilhelmom Karlssonom, ki je Dolenjcem predstavil velik pomen prodajnega sejma prikolic v Stockholmu za sklepanje kupčij za sezono 1966. V pičlih dveh mesecih je bil prototip prve Adrie dokončan. Avgusta leta 1965 ga je njen konstruktor pripel na vlečno kljuko svojega DKW-ja in se v časovni stiski odpravil na 2000-kilometrsko pot v švedsko prestolnico, na kateri je svojo počitniško prikolico sproti testiral in ugotavljal pomanjkljivosti. Karlsson, ki je postal Adrijin zastopnik, je bil z videnim zadovoljen. Za skandinavskega kupca je bila slovenska prikolica očitno zanimiva. Temelj za razvoj industrijske izdelave počitniških prikolic na Dolenjskem je bil v švedski prestolnici tistega avgusta uspešno položen.

Ste tudi vi počitnice preživljali v modro-beli počitniški prikolici IMV Adria? Hranite v družinskem arhivu fotografijo prikolice iz počitniškega kampa? Ali pa morda prikolico še uporabljate? V Tehniškem muzeju Slovenije bomo z veseljem sprejeli vaše zgodbe, izkušnje, spomine in jih pokazali na jesenski razstavi.

V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki so zbrani številni zanimivi eksponati s področja zgodovine prometa in prometnih sredstev. V Drgančevju pri Novem mestu pa je na ogled zbirka Kluba prijateljev IMV, kjer je na enem mestu predstavljen najcelovitejši pregled izdelkov nekdanje IMV – od avtomobilov, prvih domačih dostavnih vozil do počitniških prikolic in avtodomov.

Prikolica iz Slovenije osvaja Evropo

Okorno Adrio 375 in Opatijo, ki je bila po imenu in konstrukciji na las podobna švedski prikolici Opia, je v naslednjih letih nasledil inovativen proizvodni program. Desetletje po 1968 je bilo v znamenju t. i. prve generacije Adrie Caravan, ki je obsegala 13 modelov prikolic značilne ovalne oblike – od najmanjše Adrie 305 do dvoosne sedemmetrske Adrie 700. Že konec 60. let je v Sloveniji razvita in izdelana prikolica začela svoj zmagoslavni pohod na zahtevne zahodnoevropske trge, ki jih je prepričala s tehnično dovršenostjo in konkurenčno ceno. Poleg imena, ki je asociiralo na lepote jadranske obale, so se v zavest številnih dopustnikov počitniške prikolice blagovne znamke Adria Caravan vtisnile predvsem po zunanjosti, katere belino so leta 1970 razgibali z drznim širokim modrim pasom, ki je še leta ostal zaščitni znak novomeških počitniških vozil. Ob širitvi proizvodnih obratov in vključevanju drugih dolenjskih podjetij pod skupni dežnik IMV je proizvodnja skokovito naraščala. IMV je v 70. letih prodajal tudi do 24.000 prikolic samo v Zahodni Evropi. Absolutni rekord je na evropskem tržišču Adria dosegla leta 1980 s 26.757 prodanimi počitniškimi vozili, leta 1981 pa dosegla rekordni 11, 8-odstotni tržni delež.

Palčica iz kampa v muzej

Na domačem tržišču se je počitniška prikolica uveljavila z manjšim zamikom, k čemur je pripomogel le zlagoma razvijajoč se življenjski standard. Zgovoren je podatek, da je bilo leta 1960 v Sloveniji registriranih le 8.400 osebnih avtomobilov. Številka je v naslednjih dvajsetih letih zrastla za skoraj petdesetkrat, kar je ob krepitvi kupne moči in s hkratnim razvojem počitniške infrastrukture omogočilo tudi rast domačega karavanskega turizma. IMV, ki je k nakupom aktivno spodbujal delovne organizacije, je končnega potrošnika doma učinkovito dosegel tudi s svojim najmanjšim in najcenejšim modelom prikolice, ki se jo je v tisku prijel vzdevek Palčica. Zaradi nizke teže so ga brez težav vlekli tudi manj zmogljivi avtomobili, kot je bil v tistem času razširjeni Zastavin fičko ali še en IMV-jev prodajni hit, katrca. Kljub majhnosti je z nekaj prilagajanja Adria 305 vseeno omogočala letovanje tudi štiričlanski družini.

»Jugoslovani na področju karavanskega turizma z velikimi koraki dohitevamo tehnično naprednejše evropske narode. Ne samo, da imamo največjo tovarno v Evropi, ki zalaga vso Evropo, tudi sami vse pogosteje posegamo po tem dokazu visokega standarda.« – Marjan Zaplatil, »Palčica in Velikanka«, revija Avto, 18. 7. 1974

In ravno IMV Adria Caravan 305 Turist je konec leta 2023 obogatila zbirke Tehniškega muzeja Slovenije. Najmanjšo predstavnico prve generacije Adrijinih prikolic je muzeju skoraj pet desetletij po nakupu podarila družina Koporc. Vse od nakupa konec 70. let prejšnjega stoletja pa do 2015 je bila Palčica zvesta družinska spremljevalka na vsakoletnih dopustih v Istri. Modro-beli prikolici je pripadel še platneni predprostor proizvajalca Induplati iz Jarš, ki je skupaj z drugimi dopustniškimi pritiklinami zagotavljal vse udobje počitniškega apartmaja. V svoji novi vlogi eksponata v Tehniškem muzeju Slovenije bo Adria Caravan 305 Turist pričala o inovativnosti domačih inženirjev, o daljnosežni viziji gospodarskega razvoja regije, o uravnoteženem industrijskem oblikovanju in o priljubljenosti med končnimi uporabniki v počitniških kampih.

Najprej v restavratorsko delavnico, nato na razstavo

A kot vsak novo pridobljen muzejski predmet tudi počitniško prikolico najprej čaka pazljiv konservatorsko-restavratorski poseg, ki bo preprečil nadaljnje propadanje in za naslednje generacije ohranil njegovo prvotno sporočilnost. Po skoraj petih desetletjih uporabe bo treba previdno spolirati pločevinasto prevleko in odpraviti poškodbe na podvozju, ki ga je ponekod načela rja. Po zaključenem posegu bomo v muzeju pozornost namenili zagotavljanju nadvse optimalnih pogojev hranjenja, kar vključuje omejevanje prevelikih temperaturnih nihanj, vzdrževanje stabilne relativne vlage okrog 50 %, preprečevanje neposrednega UV-sevanja in zagotavljanje fizične varnosti.

Tako pripravljena počitniška prikolica bo v začetku oktobra 2025 postala glavni eksponat nove občasne muzejske razstave v Bistri, s katero se bomo poklonili šestim desetletjem konstrukcijskega, oblikovalskega in uporabniškega fenomena počitniških prikolic Adria. Na razstavi bomo predstavili zgodbo o uspehu dolenjske industrije vozil, izpostavili tehnično inovativnost in oblikovalsko drznost ter vsesplošno razširjenost domačega priklopnega vozila v počitniških kampih. Obenem pa se bomo poklonili zgodbi, ki v nasprotju z večino domače industrije vozil ni propadla, temveč vse do danes za številne dopustnike zagotavlja tisti občutek svobode, o katerem so v Novem mestu začeli sanjati pred šestimi desetletji.